Poljsko gospodarstvo potrebuje tuje delavce
31 januarja, 2022
Vlada Združenega kraljestva podaljšuje vizumsko pot za sezonske delavce do leta 2029
13 maja, 2024
Visokokvalificirani delavci so ključnega pomena za sodobna gospodarstva, saj spodbujajo inovacije, produktivnost in rast.
Ti delavci so opredeljeni kot osebe, stare od 25 do 64 let, zaposlene na vodstvenih, strokovnih, tehničnih in podobnih delovnih mestih.
Leta 2022 je bilo v EU zaposlenih približno 80 milijonov visokokvalificiranih posameznikov, kar predstavlja 44,2 % vseh zaposlenih v starostni skupini 25-64 let.
Regionalna porazdelitev visokokvalificiranih delavcev je bila zelo različna. Od 241 prijavljenih regij jih je 106 doseglo ali preseglo povprečje EU. V 53 regijah je bila vsaj polovica zaposlenega prebivalstva visokokvalificirana, največja koncentracija pa je bila v glavnem mestu in mestnih območjih. Zlasti 12 od 14 regij z najvišjim deležem visokokvalificiranih delavcev je bilo v glavnem mestu.
Regije z najvišjimi deleži visokokvalificiranih delovnih mest v letu 2022 so Stockholm (Švedska, 73,6 %), Utrecht (Nizozemska, 68,9 %), Luksemburg (67,4 %) in Prov. Brabant Wallon (Belgija, 65,8 %). Druge kapitalske regije z visokimi deleži so se gibale med 62,6 % in 65,6 %, vključno z regijami v Belgiji, Franciji, Litvi, na Madžarskem, Finskem, v Nemčiji, na Poljskem, Nizozemskem, Danskem in Češkem.
Nasprotno pa so imela podeželska območja, nekdanja industrijska središča in obrobne regije manjši delež visokokvalificiranih delavcev. Leta 2022 je imelo 24 regij v EU manj kot 29,5 % zaposlenih prebivalcev, starih od 25 do 64 let, ki so veljali za visokokvalificirane. Te regije so bile večinoma v jugovzhodnem delu Evrope, vključno z 10 regijami v Grčiji, 6 v Romuniji, 4 v Bolgariji, 3 redko poseljenimi regijami v južni Španiji in Panonsko Hrvatsko na Hrvaškem.
Najnižji delež visokokvalificirane zaposlitve je bil v grških regijah Sterea Elláda (21,8 %) in Ionia Nisia (22,3 %) ter v romunski regiji Sud-Muntenia (22,8 %).
Spopadanje s pomanjkanjem delovne sile in znanj in spretnosti v EU
Zaradi staranja prebivalstva in upadanja rodnosti se zmanjšuje število delovne sile, kar še poslabšuje to vprašanje. Poleg tega se je pomanjkanje delovne sile še povečalo zaradi neusklajenosti med razpoložljivimi znanji in spretnostmi ter delovnimi zahtevami. Številna podjetja težko najdejo usposobljene delavce, kar ovira produktivnost in gospodarsko rast.
Pomanjkanje delovne sile v EU je postalo pereč problem, ki vpliva na različne sektorje, vključno z zdravstvom, tehnologijo, gradbeništvom in kmetijstvom.
Tuji delavci imajo lahko ključno vlogo pri odpravljanju pomanjkanja delovne sile in spodbujanju gospodarske rasti v EU. Zapolnjujejo vrzeli v različnih sektorjih, kot so zdravstvo, tehnologija, gradbeništvo in kmetijstvo, ter pomagajo ohranjati produktivnost in podpirati osnovne storitve. Tuji delavci pogosto prinašajo različna znanja in spretnosti ter poglede, s čimer spodbujajo inovacije in povečujejo konkurenčnost podjetij EU na svetovni ravni. Poleg tega lahko s svojim prispevkom na trgu dela zmanjšajo pritiske, ki jih
zaradi staranja prebivalstva in upadanja rodnosti, kar zagotavlja bolj uravnoteženo in trajnostno delovno silo. Poleg tega prisotnost tujih delavcev spodbuja kulturno izmenjavo in raznolikost ter bogati socialno strukturo držav EU. Učinkovite politike vključevanja in podporni sistemi so bistvenega pomena za čim večje koristi tujih delavcev, saj zagotavljajo njihovo dobro vključitev na trg dela in v družbo.
